SEVER

tišam besede
mrzle jih sadim
na horizonte
viham robove neba
da ne zdrsnejo čeznje

JUG

čez neskončne njive rim
si spustil svoje pse
razgnali so besede
prestrašili mlade
korenine poezije
na rane si polagam
rdečebele raztrganine

VZHOD

prve rezine
kruha
zgodaj zjutraj
režejo v dlani
drobim
te v vročo kavo


ZAHOD

čez polkna
se plazi še zadnji
ljubezenski eksperiment
siva megla mu
prekriva spolzke sledi

na sladkem dimu
smrečja vre voda
vanjo stresem posušene
poljube

Barbara Žvirc