Vrisk samote

S samoto se ženim.

 

Škrlat nad obzorjem prižiga svečo

v tišini večera.

 

Zvonci krav igrajo

svadbeno pesem.

Z zaprtimi očmi

poslušam pesem ptic.

Drevesa žarijo v zlati svetlobi.

 

K ustom dvigam razbito čašo,

da se napijem

pobegle mladosti.

 

O, kako nežen je tvoj vrisk, samota.

Kot sladek poljub dekleta

pod oknom.

 

 

valjo

Sašo Zorc

Poslano:
10. 03. 2016 ob 07:29

To, to, lepo, Valjo. Zna te povleči vase. :-)

Lp, Sašo

Zastavica

valjo

Poslano:
10. 03. 2016 ob 19:25

Hvala Sašo. Ne vem kaj se dogaja z mano, da me vedno bolj privlači samota. Mogoče pa to, da je mladost bila vse prej kot pa osamljenost.

Lp, valjo


Zastavica

Andrejka

Poslano:
10. 03. 2016 ob 21:48

Sami lepi slovenski motivi, da te kar zaziblje.

Lp

A

Zastavica

valjo

Poslano:
11. 03. 2016 ob 10:16

Hvala Andrejka. Tudi tebi želim še veliko ustvarjalnega navdiha.

Lp, valjo

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
15. 03. 2016 ob 10:05

Iz pesmi veje pridih sprijaznjenosti s stvarnostjo, ki prostovoljno izbiri samote primerja z radostjo mladosti, ki je nepovrnljiva.

Lepo, nežno, odkrito.

  LP, Lidija

Zastavica

valjo

Poslano:
15. 03. 2016 ob 12:49

Ja, res je Lidija. In ko sem tako popolnoma sam, mi ta samost (samota) prija, da se tako spet, od zdajšnjega ponorelega sveta, vračam nazaj v mladost. Moja je bila pestra in lepa.

Hvala za črtico in lep pozdrav, valjo

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

valjo
Napisal/a: valjo

Pesmi

  • 10. 03. 2016 ob 05:37
  • Prebrano 1187 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 630.42
  • Število ocen: 20

Zastavica