Mesec se izgublja v enem samem dnevu,

eno leto je požrlo drugo ter

padlo v drugo dimenzijo.

Minute se spreminjajo enkrat v sekunde,

drugič v dolge noči.

A spomin še vedno ni zabrisan.

Podrobnosti ostajajo jasne v jutru,

ki je bilo podarjeno.

Kot nadležen dež ostajajo trenutki,

zabeleženi v možganih kot

božanski in neznosno sladki.

Nekje v medprostoru ostaja

energija, brezčasna.

Potuje od mene k tebi in se vrača

nepovabljena, nepozabljena.

Usoda se bo obrnila,

zdaj zdaj bo rekla,

da bo eden moral ostati.

Ona hoče, da nekdo plača.

Almaya