Naprej

Hodim do konca osi

tam se konča izliv

mojih doživetij

na koncu so nabrušene konice

tam ne grem naprej

ni kam

le praznine

ki se ne nadaljuje

ne v zgodbo

ne nikamor drugam

srečam te na začetku

in ne veš da bo kmalu boleče

če bova šla do konca

do ošiljenih robov

ki pikajo

in se zadirajo v kožo

da zaboli srce

svarim te ne naprej

da ne zdrsneva

tam koder se ne bova

več vrnila

kjer naju bodo pokopali

nabrušeni konci

zato ostaniva

samo do tam

koder je ravna linija

neprekinjana

in teče do konca

koder še smeva.

Lahko nadaljujeva

konec je še daleč

in nič naju še ne boli.

Stegneva roke

drug k drugemu

da se ne izgubiva

med drugimi pari

ki prav tako hodijo

do dovoljenega konca

in se vsi znova vračamo

na iste poti.

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 09. 03. 2016 ob 01:18
  • Prebrano 666 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 235.62
  • Število ocen: 12

Zastavica