V mojih žilah,
kri neznanca se pretaka.
Me tiho k sebi kliče,
da postala njemu bi enaka.

V moji duši
duh njegov počiva.
Ogenj ugašeni prižiga,
sveže rane z žganjem mi poliva.

Tiho na ušesa
zgodovino mi prebira.
O ljubezni pravi,
ki še kar naprej umira.

Srce na pol mi trga,
ko za realnost prosim.
Naloži pokoro
za grehe, ki jih še nosim.

Riše mi spomine,
dneve, ko sva se ljubila.
Jokajoče prosi;
"Ne dovoli, da bi se ločila".

AnjaErschenn