Star kot rime,
mlad kot sanje,
ovite v večne zime.

Živ kakor moj dih,
mrtev kakor svit,
ki s soncem je prekrit.

Stvaren, kot nebo,
zlagan, kot zvezde,
ki ubijajo romantiko.

Svetel kakor ogenj,
temen kakor noč,
katere ženin si bodoč.

Moj kot poezija,
tuj kot blišč,
ki je slepega sveta vizija.

Nežen kakor poljub,
grob kakor dotik
vzet s sežganih slik.

Občudovan kot življenje
prezrt kot smrt
s katero konča se hrepenenje.

Glasen kakor petje,
tih kakor molitev,
ki obljublja spreobrnitev.

Ljubljen kot v nebesih,
osovražen kot v peklu,
zame si nežen šum v drevesih.

AnjaErschenn