polkrogi nevidnih svetov

mehkoba sili izza jutra
skozi makrame golih vej

 

kotalim pisano žogo iz blaga
kotalim oranžno sonce
rišem ploščati svet
kradem ga
v širokem zamahu
vlečem črte v polkroge
v čas brez objemov
brišem peščene zarise
in rišem nov krog

 

bile so
njune blagohotne oči
kakor
topla peč dišečih krhljev
rodovitne njive za lačna usta
kolovrat
navite nitke mehkih ovčk
neprehojena polja
oddaljeni kolovozi
gmajne preživetij

 

bosonoge puhaste megle se dvigajo
za jatami obrušenih vrhov prasketa

 

veke večera sipljejo sneg
za oknom noči
nizam nevidne utore
nizam krivulje v gaz
odpiram poti v šepetave strmali
odpuščam

 

 

dama

Andrejka

Poslano:
04. 03. 2016 ob 21:55

V tej pesmi se me globoko dotikajo nevidni svetovi, ki jih pesnica s takšno fineso odstira in hkrati zamegljuje pred našimi očmi, z namenom, da bi si jih bolje vtisnili v spominsko podkožje naših življenjskih doživetij in jih zatem podoživeli na  osnovi naših lastnih izkušenj. Pri tem uporablja pesnica premišljene metafore, ki jih dojemam kot sliko nekega trdega življenja v strmalih ob pomanjkanju in priraslosti zemlji.

Pohvalno, dama!

Lp A

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 03. 2016 ob 20:52

Vse je nevidno, če tega ne opaziš - ali poveš, zapišeš - kot pravi Andrejka, z naborom besed pesem vzbuja nostalgijo, ki je že sama povezana z izginulimi prostori, osebami iz preteklosti in še vedno živimi spomini, pesem, ki korenini v notranjosti, čestitke,

Ana


Zastavica

dama

Poslano:
06. 03. 2016 ob 17:12

Andrejka, najlepša hvala za tako lep komentar!

Lp,

Milena



Zastavica

dama

Poslano:
06. 03. 2016 ob 17:17

Ana, najlepša hvala za napisano in hvala za podčrtanje, ki mi veliko pomeni.

Lp,

Milena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

dama
Napisal/a: dama

Pesmi

  • 01. 03. 2016 ob 07:51
  • Prebrano 893 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 651.96
  • Število ocen: 19

Zastavica