Strop
Odhajava, vsaksebi
v molku let zavita.
Tista nekdaj moja,
lepa, čudovita.
Prah, sledi, odtisi,
slike, nekaj pisem,
kartice zbledele …
Sem res jaz to? Nisem!
Odštevam in prištevam.
Plima, val, oseka
in neznana misel
daleč od človeka.
Zrem na strop Sikstine.
Roka, ki se steza.
Bog in Adam, sama ...
Kakor Bor in Breza?
Tam je še Ljubezen
Stvarnika in Stvari.
Tu preteklost bleda,
ki vse bolj medli.
»Pa ne pojdem prek poljan«
kdo še tam pozna me?
Tisti krakajoči vran?
Čaka zopet name?
v molku let zavita.
Tista nekdaj moja,
lepa, čudovita.
Prah, sledi, odtisi,
slike, nekaj pisem,
kartice zbledele …
Sem res jaz to? Nisem!
Odštevam in prištevam.
Plima, val, oseka
in neznana misel
daleč od človeka.
Zrem na strop Sikstine.
Roka, ki se steza.
Bog in Adam, sama ...
Kakor Bor in Breza?
Tam je še Ljubezen
Stvarnika in Stvari.
Tu preteklost bleda,
ki vse bolj medli.
»Pa ne pojdem prek poljan«
kdo še tam pozna me?
Tisti krakajoči vran?
Čaka zopet name?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 18. 02. 2009 ob 08:01
- Prebrano 1092 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 529
- Število ocen: 15
