zaman klesal bom tvoj obraz

le neobdelan kamen bo ostal

ti risal ustnice,nasmeh

prestavljal črke v dolgo noč

prešteval vejice in pike

in skladal rimo

le prazen list papirja

potrt ob zori bom zmečkal

zaman izgubljal moč

preganjal iz duše zimo

in v sebi žalost pestoval

ubijaš sonce

ko bežiš

joče nebo

ko nisi več

kar v resnici Si

in odhajaš

v svoj svet

brez muze

v meni umira Tvoj poet

severnjak