zaman klesal bom tvoj obraz
le neobdelan kamen bo ostal
ti risal ustnice,nasmeh
prestavljal črke v dolgo noč
prešteval vejice in pike
in skladal rimo
le prazen list papirja
potrt ob zori bom zmečkal
zaman izgubljal moč
preganjal iz duše zimo
in v sebi žalost pestoval
ubijaš sonce
ko bežiš
joče nebo
ko nisi več
kar v resnici Si
in odhajaš
v svoj svet
brez muze
v meni umira Tvoj poet
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: severnjak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!