ti ne veš,kako

te je lepo opazovati ,ko zapreš oči

veter pa pleše s porumenelimi listi

grizeš si ustnici

nežno potok svojo melodijo žubori

tvoje telo pritajeno kriči

žarek sonca pa išče pot v jesenski dan

ko se odmikaš in v sebi boriš

svoj priklon še vrba doda

a se znova vračaš

jata rac ,takrat na jug odleti

ko te premaga tista čarobna sila

da se zemlja hitreje zavrti

in čeprav nočeš ,da prideš

izgubi se težnost

popusti razum ,se zgodi

in vesolje se hitreje zavrti

severnjak