ne tipaj v prazno - strop in tla so še tu
soba se ni prevrnila - stene so ožje
obstala sva le midva upognjena kakor žleb
poln slane usedline po nalivu
včasih te za šalo stresem iz copat
da nabrusiva kristale v podplatih
kajti klic divjine lahko izpuhti
ko se spotakneva na pragu poželenja
polt s srditostjo upora zdrsne skozenj
potem dolgo lebdiva v pajčevini
in si nepopačeno zreva v obraz
rečeš lepa si rečem ves si moj
in pogoltnem grenko slino
ničesar ti ne dolgujem
in ti meni ničesar ne tajiš
kadar udari moč naraščajoče lune
iščeva zdravila za usojen čas
ko bo potrebno iz labirinta žive kože
sestopiti v lasten horizont
Bravo za te realne fantazije,
lpb
Pozdravljena Andrejka
...in pogoltnem grenko slino,...
čudovito si to napisala, vse čestitke ti.
Lep pozdrav,hope
Hvala vama, Branka in Hope.
Lp
A
Andrejka, kadar na živi koži narišejo staro ljubezensko zgodbo realne fantazije, tedaj se rodi tako odlična pesem....
Čestitke, poklon, in pozdrav,
Majda
kaj bi brez domišljije in kančkom navdiha, saj bi bilo življenje dolgočasno...hvala za iskrico, Majda in lep dan
Andrejka
Pesem, ki s prizori dvojine prinaša okus stranja: v katerem je hkrati vse od prej, a na drug način - pesem, ki je globoko resna in malce tudi nagajiva, nikakor ne temačna ... čestitke,
Ana
Malo nagajiva dvojina, kajne, ki si je 'prislužila' črtico. Hvala Ana.
Lep dan vsem, ki ste v njej našli vsebino.
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!