Jutra ne umirajo

Nič več ne delim nasmehov.
 
Danes sem utrujena in
počasi hodim po brezobličnih obrazih,
ki me s koščenimi rokami
grabijo za noge in pred njimi
mečejo anemične, spačene ustnice,
vzete iz kotla, v katerem vre golaž
iz kosov kolektivne zavesti.
 
Nad kotlom prežijo krokarji,
širi se smrad mrhovine duha.
 
Okrog plešejo ljudje s polomljenimi zobmi,
za njimi zeleni ljudje bruhajo
in poskušajo priti do pokrovke.
 
Proti nebu se valijo
obračajoče se oči in besede,
ki rišejo molitev bogovom,
za vrnitev izruvanih glasilk.
Ponovni kriki so v dometu novih
sodb.
Jutra ne umirajo.

branka

IŽ-lev

IŽ-lev

Poslano:
16. 02. 2016 ob 20:21

Jaz Branka ko grem gledam stran ali v tla in mislim svoje ampak potem gre

mimo kakšen znan in se čudi da ga ne prepoznam in pozdravim.

Res v slabo voljo spravljajo mrki obrazi, kdo ve kje so,kaj mislijo...

Lepo si napisala.

Ampak v resnici nisi slabe volje ne...

Lp,hope

Zastavica

Milena Vučković

Milena Vučković

Poslano:
16. 02. 2016 ob 21:57

Jutra ne umiru... 

Odlične slike Branka, vrlo upečatljive...Dobre metafore!

Lp Milena

Zastavica

branka

branka

Poslano:
17. 02. 2016 ob 10:26

Hope draga,ne nisem slabe volje in ti pošiljam nasmeh.Dvigni glavo in nasmehni se še ti.

lpb

Zastavica

branka

branka

Poslano:
17. 02. 2016 ob 10:27

Milena hvala. Osmijeh i zagrljaj zate.

lpb

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

branka
Napisal/a: branka

Pesmi

  • 16. 02. 2016 ob 11:34
  • Prebrano 686 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 266.92
  • Število ocen: 14

Zastavica