Brez nad
Gledam skozi mavrico solza,
na jesen, ki mi je segla v roko,
ter natrosila bolečine,
da jo je še za ozimnico dovol.
Gledam skozi trepalnice izgorelih vek,
na bolezen, ki je pljusknila v mojo dušo,
na zasevke, metastaze,
ki so razraščene povsod.
Pokašljujem v polnočni mir
v opomin na odhod.
Ne spim.
Tiho brez nad,
mrtvih sanj
se pripravljam na dan,
ko me vzamejo
v zavetje večnosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 13. 02. 2016 ob 21:59
- Prebrano 577 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 237.2
- Število ocen: 7
