opoldne so me klicali iz Kalifornije da si se končno pojavil
spil skodelico cejlonskega čaja ki si ga v nogavici na dnu
črnega kovčka s koleščki »pretihotapil« čez ocean in nekaj peska
potem pa z rdečo ruto okoli čela in brado staro nekaj dni
skoraj neopazno spet izginil če se te ne bi zapomnila natakarica Lucia
kako si sedel v črnega starega chevroleta in se odpeljal bog ve kam
te ničesar ne obtožujem ampak lahko bi se mi javil
/hej ne rabiš skrbeti sem prispel zdaj grem v motel spil bom en viski
mogoče še čaj pojedel dober zrezek si sposodil avto in začel pisat/
ampak tega od tebe niti nisem pričakovala
več možnosti je bilo da me bo poklicala natakarica zakotnega lokala
katere imena še zmeraj ne znam izgovoriti ker baje se ne izgovarja
Lucia ampak Lucia (Lučia?) njen glas pa je zoprn za sekat ušesa
je rekla da si pozabil denarnico telefon in čigumije
pa da jo skrbi ali boš jezen če enega vzame ker se po končani izmeni
dobi s fantom s katerim sta skupaj dobre tri tedne in je prvič
v življenju zares zaljubljena (vsaj tak ima občutek v trebuhu) in prvič
v življenju resnično razmišlja o imenu svojega (bodočega) otroka
baje je ime Josh v njihovih krajih preveč razširjeno
je tako ime sosedu pa njenemu dedku in tetinemu možu
Samuel ji zveni preveč biblično ampak bi bila njena babica navdušena
njej pa se veliko bolj dopade kakšen Daniel zato ker si želi da bi ga
prijatelji klicali Danny kar se ji zdi ljubko
ime njenega tritedenskega fanta sem pozabila takoj ko je omenila
da si nosil podobno ruto kot jih nosijo kavboji ki pridejo k njej na malico
vsi jo otipavajo pa pijejo pivo se slinijo v njene joške trebuh in ji dajejo
visoke napitnine (zato se ne pritožuje) ji pojejo country komade in
so na splošno nezanimivi in obupani nad svojim življenjem
ona ni ker se bosta s fantom kmalu poročila in imela Dannyja
sklepam da si že v kakšni knjižnici in osvajaš upraviteljico mogoče vratarko
verjetno ima dolge svetle lase in rjave oči ker pališ na kontraste
ko si mi rekel da greš v Kalifornijo ker je to mesto umetnosti
sem bila prepričana da blefiraš in boš kmalu prišel nazaj obupal nad poezijo
se zaredil nazaj v moje naročje se tolažil s krvavimi vesterni
in slabim kalifornijskim žganjem
bila sem prepričana da so to še ene tvoje neizživete sanje ki jih boš
naslednje jutro zapakiral v jambske verze s prestopno rimo
in jaz ti bom rekla da je pesem dobra da sem ponosna nate in srečen boš
ravno sem srkala govejo juho s korenjem ko me je klicala Lučia (?)
če te mogoče poznam da sem med zadnjimi klici in da si kupil velik avto
da jo skrbi ker ne ve če boš jezen zaradi ukradenih čigumijev (nadaljevanje poznaš)
resnično upam da se je splačalo žrtvovati tisto česar nikoli nisi imel in
kar je bilo hkrati vedno s teboj vedno ko si pisal vedno ko si se ljubil z menoj
ker se bojim da ko boš enkrat dokončno vržen v Kalifornijo
nikoli več ne boš znal napisati pesmi
Hvala, petja! :)
Pozdrav,
Anja
Odlično!
Lp, Jošt Š.
Najlepša hvala, Jošt Š. :)
Lep pozdrav,
Anja
Všeeč!!!
LP,
Majda
Hvala, Majda! :)
Pozdrav,
Anja
Če bi poanalizirali, zakaj nam je pesem všeč, bi se seveda lahko razvila razprava ... sama menim, da zato, ker pripoved teče navito, ker nam serviraš nepričakovane stvari in ker so v njej neprisiljeni utrinki pravega življenja. In ker zaključek pade nepričakovano.
(Imam predlog za popravek, ampak samo, če ti želiš:
"hej,, ne rabiš skrbeti" >>> ni ti treba skrbeti ...
če pa "objekt", ki nastopa v pesmi (tip z rdečo ruto in tridnevno brado) res uporablja štajersko pogovorno varianto in ga hočeš karikirati, potem pa pusti ...)
LP, Lidija
Poslano:
15. 02. 2016 ob 15:01
Spremenjeno:
15. 02. 2016 ob 15:01
Lidija, najlepša hvala za poglobljen komentar in podčrtanko. Mogoče bi res lahko spremenila tisti pogovorni del, vendar sem to uporabila namerno, da z "nepravilnostjo" presekam tekočo pripoved ... Bi kar pustila tako, kot je.
Hvala še enkrat in lep dan,
Anja
Ok☺
Utemeljitev uredništva k izboru pesmi za pesem zime 2015 - 16:
Narativna pesem, ki se kot dolg izdih izdejanja iz resničnosti, da bi ostala (za zmeraj) ujeta v pesmi. Pripoved teče in se stopnjuje, z vmesnimi nepričakovanimi detajli (navedbami citatov resničnih ali namišljenih / neizrečenih dialogov, podrobnosti iz pravega (vsakdanjega) življenja, ukvarjanje z imeni, ki jih nosijo / jih bodo nosili ljudje …) Postavitev besed v telesu pesmi je nepopolna, stavki so strukturirani pogovorno, preskakujejo z misli na misel - asociativno dialoški tek besedila ustvarja zanimivo notranjo dinamiko. Zaznati je simbolno povezanost med Lucio, ki izbira imena prihajajočemu otroku in pesnikom, ki se premakne čez lužo, da bi našel besede za svoje pesmi. Prvoosebni p. s., naratorka, skozi plaz besedičenja na koncu pesmi preseneti z uvidom o pesniku, ki je zamenjal tolažbo / fetiše (divji zahod, vestrne, žganje) za pravo Kalifornijo (mesto umetnosti) in strah, da »nikoli več ne boš znal napisati pesmi«, kar neusiljivo nakazuje nekakšen nauk: če sanjaš, lahko pišeš, če sanje živiš, te navdih zavrže …
Čestitke in še veliko navdiha!
Ana, še enkrat se tebi in celotnemu uredništvu najlepše zahvaljujem za izbor pesmi. Komentar, ki te pusti brez besed. Hvala vam!
Lep pozdrav,
Anja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja G.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!