čez lice si spustila čipkast pajčolan
kot zastor ob končani igri
ko ga odgrneš
te bo pred spanjem drugi pil
ali nalival
jaz bi te srkal kakor mano
izgubljena v slasti nepozabni
našla v sebi bi
blodnico noro  in mehko svetnico

na moje ustnice le vino lega
rumeno, sončno
kot tvoji lasje
vsak curek je
kot pramen

ki spominja

kam bi zarile se

prazne roke

če te ni zame
v slapovih rujnih
utapljal bom spomin
na utopljenca
kar sem bil
v tvojih očeh
oprijet tesno peresa
ne tvojih polnih bokov
ulitih za popolni greh

odpeljal te je voz
utihnili poročni so zvonovi
vrisk ženina zamrl
meni ostala je karafa
ob njej papir
na njem par kapelj
nekaj laži
v grenkih stihih
te opevajo še lepše
če boli

pi - irena p.