Nema ničeg strašnog kad ostaneš sam. Odmorićeš od praznih priča i od buke potpetica. Nećeš nikog imati nad glavom. Gledaćeš u nebo, sladiti se suncem. Mislićeš o svemu što to dugo čeka. Zapisaćeš fragment. Kasnije ćeš spaliti. Ne, možda i nećeš. Možda ćeš ga baciti. Odlučićeš ličmo, da li želiš ti ili nužna priinuda, gromko reći:
POMOZITE MI!
Dobro jutro Marina,
si lepo napisala, naravnost direkt...Odlično.
Lp,hope
Dobro jutro, hope,
budiim se polako ... hvala ti
Lp Marina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!