V poletju mi življenja,
v času stiske in trpljenja,
si kot čudež se pojavil,
me v obupu na noge postavil.

S seboj prinesel si skrivnosti,
v življenju že iskane mi radosti.
Ob tebi sem spoznala,
kar od nekdaj sem iskala,
zato ti moram reči, hvala.

Dal občutek si vrednot,
grajal nisi mojih zmot.
Pa moram sama zdaj na pot,
a z mano hodil boš povsod,
dokler odidem ne od tod.


Ljubila več ne bom tako,
vedi, ni zaman bilo.
Odprl si v meni čute
s ponižanji zasute.
Zaprl vse tiste rane,
ki bile pred tabo so zadane.


Ob tebi sem spoznala,
da sem sebe le za druge dala.
Zdaj odpiram si obzorja,
iščem v sebi skrita, pred drugimi zakrita,
vrednot si polja.


Pa si sedaj nazdravljam,
ko od tebe se poslavljam.
Nazdravljam s polno čašo vina,
z menoj nazdravlja bolečina.
Ti ostal boš zame,
čaša neizpitega še vina.

Silva