Veter pritiska na okna

 

končno lahko rečem

da v pšeničnem klasju

ne zrem tvojih las

in da zore in zarje

ne rojevajo tvojih rok

niti sol

ne joče več po tvojih očeh

še bele breze

ne sežejo 

po tvojem obrazu

prav zares

končno lahko rečem

da nič več ne mislim nate

zato bom brez težav

zvečer zagrnila zavese 

preden bom

odpela srajco

drugemu

in nobenih problemov ne bo

ko me bo poljubil

ker ne bo

ti

 

morda pa prav zato

po malem upam

da bo v tem okusu

še kaj tebe

kot zdaj 

da si v teh vrtincih

nekje

ti

 

Gospodična

IŽ-lev

Poslano:
04. 02. 2016 ob 14:24

Pozdravljena Gospodična,

naj kar Veter pritiska na okna, samo da je tako zatesnjeno da ne more več noter.

Pesem se me je zelo dotaknila in prvi kitici popolnoma kimam, tudi druga je lepa.

Lepo si napisala, res.

Lep pozdrav,hope

Zastavica

ajda

Poslano:
04. 02. 2016 ob 18:22

Uhhh ... kako otožna pesem! Moraš imeti pogum in trdno voljo, da greš, se odtrgaš, ja, to ne zmore vsak.

lp,ajda

Zastavica

tomi

Poslano:
05. 02. 2016 ob 06:32

Tvoje prispodobe so se me dotaknile,

ko si jih tako prefinjeno vnesla

v svoj zaključek,

ki je bil vseeno obarvan s prvo ljubeznijo.

Osvežujoča in tako nedolžno resnična...Tomi



Zastavica

Gospodična

Poslano:
07. 02. 2016 ob 11:14

Hope, hvala ti, ja, saj veš, zunaj je, ampak ga še vedno slišiš ...

Ajda, živ spomin. Pa seveda najlepša hvala.

Tomi, hvala ti zelo za te besede, vesela sem, da ti je všeč. 

Vsem želim veliko sonca, :)))

A. 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Gospodična
Napisal/a: Gospodična

Pesmi

  • 03. 02. 2016 ob 21:06
  • Prebrano 712 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 180.82
  • Število ocen: 12

Zastavica