prepeva
zaradi suhega drevesa 
sliši se kot udarci
z debelimi prsti
ne more stran
dokler ne poboža vseh ščurkov
na polici sameva rdeč list
ali se kdo ozira za njim
soba je vedno bolj prazna
bolj bela
in vlažna
lažje se seli kot potuje
s seboj vzame vse
vsako žensko
v katero je zagrizel
adam
okno po katerem drsijo
pesmi 
rože ki se odpirajo decembra
samo ogledalo pusti 
premajhno je za njegove slike
okvir zataji nasmeške
nedoraslih oblik
nos pokaže jezik
in mu obrne hrbet
še kavo spije
in steče
po ulici
ki je vedno hodila navzdol

Vesna Šare