Nebo

danes mi podari

sonce

za vsako zvezdo v noči

naj posije en žarek

ogrej ohlajeno srce

daj mi moči in smisla

da upanje ne bo zastonj

in cvetje daj hitreje rasti

da mi ne bo treba čakati

na oddaljeno pomlad

posuj mi pot z zlatom

ne bom ga vzela

samo gledala bom

kako se sveti

in kakšno čast imam

da smem hoditi

po zlatem prahu

čeprav nimam več moči

porabila sem jo,

ko sem kolo tiščala

v klanec

da sem prišla k materi

na oddaljen konec sveta

kamor je predaleč peš.

Sama s soncem

počasi hodim

pred mano pot

z rastočim cvetjem.

Diham pomlad.

Bilo je uslišano

in lažje mi je.

IŽ-lev