Statve razuma

Čutim, kako misli tiščijo ena ob drugo

se prehitevajo in ustvarjajo kaos.

 

Čutim, kako želje in pričakovanja odhajajo

in postajajo neresnična.

 

Čutim, da razkriva se mi prava prihodnost,

svoboda krvavih možnosti.

 

Uzrla sem verigo pravil, ukaz človeka,

ter lasten zvok, ki odzvanja le tebi.

 

Usoda, ki ni več usoda je sedaj bodočnost,

na statvah razuma je zavest,

ki včasih odtava,

se stopnjuje v vedno bolj grenek priokus.

 

 

 

levcek

branka

Poslano:
02. 02. 2016 ob 16:17

Lep opis trenutka v katerem vdihnemo razlito črnilo dneva.

lpb

Zastavica

levcek

Poslano:
03. 02. 2016 ob 16:03

hvala

lp, M

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

levcek
Napisal/a: levcek

Pesmi

  • 01. 02. 2016 ob 22:42
  • Prebrano 698 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 253.73

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!