Venenje
dal si mi
bezgov cvet
trepetajoče roke
so ga skrbno
zakrile v prst
da je vzbrstel
in je zrasel
mogočen in cvetoč
bezgov grm
vse je dišalo po tebi
in cvetelo
kakor ti
nikoli pozabljen
nikoli prezrt
bezgov grm
in v prvi zimi
je rasel
v drugi zimi
še živ
ko v tretji
burja srpast mraz
sta izruvala
iz dlani
dehteč bezgov cvet
kakor ti
srce
uvelo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gospodična
- 30. 01. 2016 ob 19:17
- Prebrano 639 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 168.3
