ko sva štela štirideset
na deset prstov

je v tvojem pogledu dihala otožnost
na njej so vznikali otočki ogledal
kakor oljni cinki na globoki vodi
kadar si našel
zakopan koren
za popek redkega nasmeha
ki je poklical
pridi
v svet grenkobnih besedil
ki posolijo
enolončnico vsakodnevja
zajemi
iz neulovljivega
in ukroti v pesem
predpražnik
za obute v brezmejnost
popackano
od korakov
skrčenih
v šeststo besed

ni več štetja na izrastke dlani
premalo jih je
za tvoje bivanje
drugje

pi - irena p.