Na jasi najinih utrinkov

Postani tu za hip, vsa mična,

v nebo zaplujva, kot sva znala,

na pragu zvezd bova obstala,

da vsaka bo sekunda večna.

 

Kar nama duši bo česalo

in pozno uro zavrtelo

nazaj, kjer vse se je začelo,

tam naju sonce bo čakalo.

 

Ko komajda v temi bo tlelo,

brlelo, iskrico prižgalo,

in tebi bo takrat vsaj malo

srce pogrelo uvenelo.

 

Na jasi najinih utrinkov

se vse tako lepo bo zdelo,

kot božje nama bo razpelo

na mizi rožnatih pogrinjkov.

 

Požela bova zvezde v maju,

kjer lipe zelene pomladi,

predala stari se navadi,

prižgala mesec v črnem mlaju.

 

Postoj vsaj malo, dekle zalo,

zapomni si prelestne slike,

še zadnje najine nalíke,

saj jutri že drugje boš spalo.

 

Ne toči solz, ne boš bolela,

kaj mar ti moja sreča sneta!

Že jutri drugemu razpeta

srce boš moje vedno grela.

 

jabolko

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 01. 2016 ob 12:07

Bravo za popoln ritem in rimo.

Tematsko je pesem sicer lepo speljana, ima logični lok in zaključek, do popolnosti ji manjka le nekaj: preveč klišejev (besednih zvez, že tolikokrat slišanih, da kar bolijo ;) imaš v pesmi, priporočam, da v naslednjih poskusih uporabljaš bolj inovativne, svoje, posebne in drzne.

LP, lidija

Zastavica

jabolko

Poslano:
28. 01. 2016 ob 00:10

A ocenjuje več nihče?

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

jabolko
Napisal/a: jabolko

Pesmi

  • 27. 01. 2016 ob 11:47
  • Prebrano 668 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 133.9
  • Število ocen: 4

Zastavica