Brni svetilka svojo pesem mračno,

pod luč je plesat šel star par mušic,

sta šla izzivat grla lačnih ptic,

da bi ogrela njuno ljubav mlačno.

Igrala je na lutnjo trudna Luna,

ko sta plesala divji tango vroč,

vsak z enim zrklom gledal je skoz' noč,

da blesk neusmiljen bi zapazil kljuna.

Adrenalin je kri pognal po žilah,

narisal v srca hladna spet nemir,

je dahnila, te ljubim, njega mila,

in ura je v zvonu polnoč bila,

ko ravno strast na novo sta odkrila,

ju je požrl lačen netopir.

Jan Perko