Sklanjaš se nad gredice,
spodrecanih kril
puliš plevel,
s pogledom ti pobožam
gladka bela bedra nad koleni.
Kot bi čutila,
obrneš glavo k meni.

Oči ugnezdim
med jedre prsi,
globoko vdihneš,
nedra kipijo,
v meni brbota.

Otreš si čelo
s podlahtjo,
zasenčiš z dlanjo
vabljiv pogled,
mene drget
odvleče pod košato lipo,
kjer v senci si hladim
smodeče hrepenenje,
z vzdihom vzamem
pergament papir
in tintni svinčnik
zasadim v pljunek,

ker
kratek je užitek,
če med zvonjenjem poldneva
strast vročo s tabo dišem,

ure, dneve, tedne,
izpolni sladka muka koprnenja,
ko o želji, po tebi brhki, sočni,
pišem.

pi - irena p.