objameš me
čez tvojo ramo
raste topol
bela omela ga ovija
stakneva koži
ohlajeni
od poslednjega viharja
v otrplem poljubu
ni izhoda
gospa s koso
že jutri
zagotovo pride
po ostanke
petja,
ah, ta nežna groza življenja stiha ...!
v začetne verze se zasanjam in v konec plane grožnja večnih sanj ...
zato se vrnem na začetek v beg
in vse se ponovi ...
petja,
ah, ta nežna groza dotik življenja ...!
Lp, Jošt Š.
Jošt ,lepo si tole pokomentiral! Hvala! Pesem najbrž ni ravno močna, upam pa, da sem vanjo ujela, verjetno večini znan občutek, kako je, ko se končuje ljubezen.
pozdravček,
P.
... ja, to jaz imenujem majhne smrti
A naj bo vsaj moj pozdrav vesel! :)
Jošt Š.
Dober izraz, majhne smrti!
Lep torkov večer ti želim, Jošt,
P.
petja,
rada bi ti poslala sporočilo in nekaj je narobe z računalnikom,
enostavno ne gre, poglej če pri tebi dela.
Bodi lepo, deklica z prečudovitim klobučkom z rožicami
in mladostjo v srcu in na sliki.
Lp,hope, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!