Na Valentinovo je moja hiša ljubezni prazna
na razbitinah nekega davnega večera

netopirji spletajo srčasta gnezda
zoglenela večerja že kaže znake arhivskega

minljivega, razkrajajočega vonja
razsuti listi vrtnic namesto pregrinjala

v luknjičastem odsevu izdelujejo prah
glasba duhov odmeva po temnih kotičkih

le dvoje smaragdnih oči daje slutiti
nekdo je moral tukaj nekoga zelo ljubiti.

Silva Langenfus