Saj razumem.
Zdaj razumem.
Koga briga,
če sem rekla da.
Ali ne.
Glavno,
da ne hranim duše
s kiparjenjem z oblaki.
Navsezadnje
so se tudi ere
sestavljale
nedolžno nevede.
Dokler jih niso določili.
Otrok ni bil otrok
in bolezen ni imela imena.
Potem smo ji ga dali.
Torej je vseeno,
če zdaj vem.
Še manj
je pomembno
kako.
Le primi
me za roko,
ko v obraz povem.
Da tudi slovo kdaj hodi v napačno smer.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lorellia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!