Motno spreletavajo trsje ošiljene sence
milo oddahne si ptič s postankom nekje
na luži mežika v zarji okopana žoga
se sliši oddaljen šum iz papirnih gozdov
zdrsne na list grenka sol iz kapljic neba
z vročim pogledom se srečata sonce in dež
na nebu kričijo angelčki v belih oblekah
škropi iz oči jim curek svetlobnih zaves.
Silva Langenfus