V svojem napihnjenem svetu
pletem puloverje črnih scenarijev.

Nanizam si zanko za zanko
na to črto življenja tanko

V vozlih gledam usode ljudi
in njih dogodke sledečih dni.

Strah se zajeda mi v kosti
V hiši le majhna lučka brli.

V svojem skromnem svetu
pletem puloverje črnih scenarijev.

Kako naj razpiham si mrežasto tkanino?
Da v nitke zopet prikličem vedrino?

Silva Langenfus