Prehodila sem še en dan
predihala sem ga
zdaj se izteka in zatekam se
v zadnje sanje nocoj
da me vrnejo v tisti objem
ki ga nisem zmogla zaokrožiti
okoli trupa s sladkim poljubom
za prehojeno pot za danes
ko si me znova prijel za roko
ko me nisi spustil v divjini
ker kamor sva šla povsod
mi je bilo tuje tako mi je bilo
danes ko so mi občutki nihali
in prav nikjer razen na tvoji strani
se nisem počutila doma
iskala sem domače dlani
domače poljube
sredi tuje ulice
še ko je padel večer
in je mesec obstal
kjer je bilo prej sonce
čeprav sveti čedalje bolj od daleč
ko lezejo mi roke v tvoje tople žepe
in stisnem v pest prehojeni dan
obljubljam večnost času
katerega drugega ne poznam
ti si edini v njem na pogorišču
vsakega včerajšnjega dne
ki ga sonce izžge od bleščav
in zapiram oči na tvoji desni strani
kjer mi je znova domače
toplo in varno
kakor v gnezdu
kjer je gretje otroško veselje
prav tako mi je.
Hvala za spremstvo
in še vedno traja
in nikoli ne odidi
sama ne znam
povsod mi je tuje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!