Sneženje

Pod belo, bledo žametno preprogo,
takoj po rojstvu spet v spokojnem spancu,
se znašel glas je žoltave trobente.

 

Nikoli ve ne, kdaj naj svet razišče;
če čaka dolgo, se nebo zarase,
če pa premalo, senca ga prekrije

 

in stisnjen poje v izbi brez oblakov,
kjer kapniki krasijo trhle stene,
prebadajo spiralni splet brezčasja,
ter dih v ledenih brazdah se strjuje.

 

Vsemu navkljub še čaka vzdih pomladni,
da sapa jutra ga prelista znova,
saj vsaka noč naj bo še tako hladna,
poudari skrhano toploto dneva.

prašeg

Komentiranje je zaprto!

prašeg
Napisal/a: prašeg

Pesmi

  • 08. 01. 2016 ob 11:09
  • Prebrano 460 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 193.6
  • Število ocen: 5

Zastavica