ORFEJEVA KUČMA IN TRUBADURSKA LIRIKA

po provansalskih poljih se je gonil gospod francesco petrarca:
fige so mu tronele v žepih, fige in plastika. zajklje je bolelo v
bližini mehurja, črevca so stokala. sodobni zvitorepci pojejo v
v drugem žanru, nekrofilne krote skačejo po steklu živih gob.

 

cilj je zameglitev razuma in fanfare so za upokojene pesnike:
na vsakem konju sedi kak astronavt, kak nepomuk s svileno
gajžlo. bigamisti brez kosti cvrčijo v cvetličnih lončkih jalovih
inštitucij. prah si in v prah se povrneš, gospod ima srbečico:

 

osovražen si zato, ker si zrcalo, ostrovrhar! ker ti koračnica
smrdi drugače, ker imaš teleskopske oči, ki jih s postarano
slanico umiva vsakodnevno natepavanje istih nesmislov. in
globoko vate se bodo zadirala žela samozadostnih drkačev.

 

in vendar se vse giblje: na vsaki mizi diši kakšna gibanica, v 
vsakem piskru je kakšna glista in vsak podmorničar že ribari
po brezplačnih digitalnih klavnicah: žametni verzi vriskajo v
nedrčkih razvajenk in orfeju drsi kučma z glave v hladilnik.

Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 08. 01. 2016 ob 10:00
  • Prebrano 714 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 117
  • Število ocen: 4

Zastavica