ležem na blazine
na njih odložim
viške misli
noge obmirujejo
nocoj zagotovo nikamor ne grem
ne na zabavo
ne na delo
samo sedela bom
v domačem fotelju
ki se nikoli ne premakne
čaka kot topla ramena
da nanj naslonim glavo
in celo telo
da odmislim čas
vse potrebno
in vse česar ni
samo dih mi še ostane
in ime po katerem me pokličejo
da me prebudijo
v sedanjost
v mrzlo januarsko jutro
Bravo, odlična pesem.
lpb
Iskrene čestitke! :)
A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!