Najbrž je vseeno,
kje raste trava in kje sneg pada,
tu je polnoč in nekje je poldne,
vsak gre po moč,
k nekomu, ki s prsti, z očmi, z zobmi,
kamne tre.
Najbrž je vseeno,
kdo doseže strop,
komu vsi strežejo,
komu se rodi otrok,
kdo najde deteljo,
kdo obvlada zvok,
komu dajejo deklico,
kdo razume molk,
komu kujejo zvezdico.
Najbrž je vseeno,
ker je vse eno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!