Ljubim na daljavo

ne zmorem niti povodca

le veter veje naokoli

ne vidim tvojega obraza

niti ljubečih oči

tvoje roke so daleč

in moje prekratke

za takšno daljavo

a mesec vsaj vidim

in tudi srebrne zvezde

oboji so daleč visoko

in tudi njih se ne bom zmogla

nikoli dotakniti,

jih doseči, prijeti v svojo dlan.

Zato ljubim na daljavo

ni nama dan niti en poljub

niti ne na skrivaj

in čakala sva novo leto

z upanjem da dočakava dotik.

Da se bova ljubila zares.

IŽ-lev