Ko za seboj zaslišim šum,
pospešim svoj korak.
V glavi dviga se pritisk,
v notranjosti rojeva strah.
Mi kdo sledi, se mi le zdi,
skozi um drvi vihar.
Naj se ozrem, postanem zdaj
ali pospešim svoj korak?
Na srečo zberem ves pogum,
obrnem se nazaj,
opazim mačka,
ki na listju ždi in čaka zalogaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Antonija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!