Momentni izliv agnostičnega poeta
Majhni pajkci trobezljajo,
tkejo hrast
in tkejo travo.
Od kod ste prišli?
Nikoli ne umrete
in niste se rodili.
Vi le tkete in tkete
konice las
in oguljene pete.
Že drugi so vas opazili,
kdaj kot vdane arhitekte,
kdaj kot mrčes gnili.
Vidim vas
v prašnem delcu,
čutim vas
na zvezdnatem nebu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Naduta Ikebana
- 20. 12. 2015 ob 08:30
- Prebrano 493 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 125.5
- Število ocen: 4
