Prižgal si jo.
Toplota se je razlila po prstih in
zapestju, proti komolcu. December je.
Soba je bila prehladna za eno samo svečo.
Njeni potni dlani na tvojih prsih.
Krivulje golega telesa, ko se je prižela od
zadaj. Rahlo mastna. Od olja pomaranče,
ki si ga vtiral vanjo.
Razpokani ustnici. Poljub na tilnik.
Obrnil si se. S prsti orisal sled razmazanega
make-upa. Cenenega parfuma. Pričakovanj.
Nenavadno toplo jutro na terasi.
Opečen jezik od kave.
Včerajšnji mraz je le izginjajoč spomin.
Poslano:
20. 12. 2015 ob 03:14
Spremenjeno:
20. 12. 2015 ob 11:51
Pesem je nastala na današnji delavnici s Petrom Semoličem in Nino Medved. Vaja iz sinestezije čutov od poslušanju Satiejeve Gymnopédie.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!