počasi vstajam iz dna
se vzpenjam
previdno stopam
da znova ne padem
v tisto dno
kjer sem dolgo bila

žuljava so stopala
razpokana kot Veliki kanjon
a nepopustljiva
odločena da tokrat uspejo
privleči telo na vrh

besede obupa so zastonj
samopomilovanje nesmiselno
v državi kjer nihče več ne gleda
dlje kot do svojega kupa bankovcev
kjer jedo tvoj pogum
v velikih kosih
tisti ki ga nimajo

samo ta previs še pa bom na vrhu
čeprav se mi zdi da je tam še eden
in za njim novi
vztrajam

kim