Razbrazdan, neobrit obraz,

V kotičku ust prižgan tobak,

Ko pljune v roko žuljavo,

-izkopati groba ne zna vsak.

Zamrznjena domača prst,

pod rovnico se težko vda,

trpeče škripa kita, kost,

da rakev bode noter šla,

(pokojnik dragi pa v kompost).

Ne briga ga za koga bo,

meter široka mora bit,

in dva globoka, jamica,

tja mrtvi se gredo hladit.

Ni važno kdo in kaj si bil,

je zvon še vsakemu zvonil.

Pravica je, da moraš umret,

da s sabo nič ne moraš vzet.

Perc