Kaj če je vse samo monolog
ne najdem primerne obutve
za poledenele steze
v črevesju pošasti
z angelskim obrazom
ker nimam hrbtenice
ki bi si jo lahko zlomila
me ni strah zdrsov
in padanja v globine
strah me je samo ozeblin
pogovarjam se s teboj
v meni
ker tisti zunaj ne posluša
prepih je preglasen
tu notri pa ždiš tak
kakršnega sem oblikovala
z žvečenjem
in požiranjem
potem ko sem izpljunila
vse nevšečno
in potem se čudim
da ne dobim odgovorov
bosa tipam skozi temo
v univerzalnem jeziku
prosim za pozornost
a ti si domišljaš
da je konec vedno enak
da boš ostal sam
na prestolu grenkobe in mraza
Zdrsov, zdrsljajev....?
Sicer pa odlična.
Lp
Andrejka, hvala.
Zdrsovanje ni najboljše? Predstavljala sem si take zdrse, pri katerih se še ujameš, zato sem poleg tega dodala še padanje.
Morda res popravim, saj je zdrs dokaj kratek, množina pa dovolj nakaže ponavljanje te nevšečnosti.
LP, mcv
Notranji monolog, ki si želi zunanjega odgovora - pesem o odtujenosti, ki gane, čestitke,
Ana
...ko zdrsiš do bolečine...in ni nobene oponke...in se kruši bližina...leepaaa...žalostna...
Lep pozdrav,
Majda
Hvala, Ana, hvala, Majda!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 18. 12. 2015 ob 13:20
- Prebrano 938 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 349.87
- Število ocen: 12