.....polomljeni.....

ko objame žled, ostane gozd pokvek

Lp

I.

Ja. Skeleti - okostja v pomenu odsotnosti življenja. Žled je poškodoval sleherno drevo in oslabil gozd. Lubadarji pa bodo dobesedno pokončali načeto. Danes sem prehodil več kot dvajset kilometrov skozi gozd, povsod opustošenje. Grozno je opazovati stotine hektarjev posušenih iglavcev brez iglic, brez življenja. Veliko je že golosekov, le tu in tam je kakšen osameli listavec, pa še ti bodo padli v prvem močnejšem vetru, brez zaščite gozda. Apokalipsa :(

Že kot otrok sem jokala ob vsakem porezanem drevesu. Le kaj je narobe z njo, so se spraševali. Drves je vendar veliko, so rekli.

In ko ni dreves, ni vej za gnezdenje.....

posekati drevo
narediti prostor
za parking
za tekaško stezo

porezati peruti
ker ni več vej.....

bomo gnezdili
brez krošenj
brez peres

v strahu
pred škornjem
ki stopa
z dvignjeno brado

po svetih tleh

pa se vprašam...ali človek pomaga naravi ali narava človeku......

Lp

Irena

srečko, si napisal v stilu, lepo.

Mi gre na smeh ko sem jaz mislila včeraj nekaj o skeletih...No,

tvoja ideja je izvirna in jo razumem.všeč.

Lp,hope