decembar mi u očima zgušnjava
vode. ništa ti ne fali, kaže.
znanci smo odavno,
stari. mi puštamo vreme
sa blistave krljušti krova
da slaže zrnca, stihiju
soli po dvorištu, na trave.
posvuda slaže
od odbačenih svetlonosaca,
prhuti i praha
ruže. na oknu opatuljene,
ostudenjene, same. jedino
sebi rime, u lakomom
čvorištu daha. u tvom,
žive
Zgoščevanje slane, ledu in rož, teh znamenj mrzlega decembra, uporabiš kot prispodobo za pisanje: kaj je oblika, če je nihče ne opazi - in tisti, ki jo, je njegov duh poln vdiha ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana! :)
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!