Zora

 

ko se vse

sesede

in se končno

kanem vase

ko užijem

zadnji cvet

sveta

in objameta se veki

kakor tihi reki

in vse v temi

migeta

koliko je pisanih pogledov

koliko je vrtnic šlo na tla

ko so se iskale niti

da bi spletle venec

iz blaga

večerne zarje

a se vse zazira

v jase

kdo šivankin krog

spozna

in vsak se sen

nekje konča

da se kanem

zase

ker je v meni

novo cvetje

ker je v meni

sled srca

še se kanem

vase

in je brst

in vztrepeta

Gospodična

IŽ-lev

Poslano:
08. 12. 2015 ob 15:48

Veliko vrtnic Gospodična, tko jim je menda usojeno kljub trnom...

Ne glede na leta ne glede na domišljijo in različne občutke vsi pletemo niti,

raje imam tisto ki sprva ne gre kot pa nekje vmes. Seveda odlična pesem.

Lep pozdrav, hope

Zastavica

Andrejka

Poslano:
08. 12. 2015 ob 17:46

Gospodična ne kane drobcev izkušenj samo vase ampak nevsiljivo iskreno, v tekočem slogu nakapa drobce besed tudi na pesniški list, ki ga tukaj lahko prebiramo in na ta način začutimo, da nam daruje nekaj presenetljivo lepega in preprostega. Užitek.

Lp

Zastavica

Gospodična

Poslano:
09. 12. 2015 ob 15:25

Hope in Andrejka, 

hvala vama za te lepe besede, ovila se bom vanje, da me bodo grele, ko bom gledala zahod ... :)

Sonca vama želim, 

A. 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Gospodična
Napisal/a: Gospodična

Pesmi

  • 07. 12. 2015 ob 22:51
  • Prebrano 846 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 261.2
  • Število ocen: 10

Zastavica