
chapter 2
(za Aleša)
Šele
ko se raztapljaš v nič,
postaneš. Si množica
glinenih golobov. Si
tapkajoč ritem, ki ga
ni nikoli nikdar nihče
razumel. In če se
dvigneš, je misel
zgolj še ena od črk.
(Katera črka pravzaprav
si? Si?) Stojiš,
skačeš,
tečeš,
padaš
v pesem. V pesmi
se utelesiš. Podoba
črnila si. In tisti,
ki bere, vidi
sebe.
čestitke, Ana
Dialog, ki je raz/sestavljanje ... ;)
Hvala,
lp, H
Zelo všeč! Bravo in čestitke za Podčrtanko. Več kot zasluženo.
Lep pozdrav
Dare
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!