Igor, molk ubija; od znotraj! Zato nam le pripoveduj!

Lep pozdrav

Dimitrij

O, kje pa, kaj pa še... Kakor poznamo mi tega našega Igorja Žuravleva, ne bo on kar tako, kot bi poknil s prsti, odnehal; bo že srce aktiviralo energijo, da bo pero kar samo povleklo nepozabno sled po papirju, prmejdunej, da res! :-) :-) :-)

Lp, Sašo

Igor, nikar biti v kotu, saj pesmi se pišejo od znotraj navzven da se duša

s telesom z umom sprosti. Ne glede na....odziv, saj veš kako gre tisto,

povej kaj imaš rad in postalo bo vse skupaj bolj kot ne....zaničevano,

naša dojemanja do zelo različna, to bo pač treba vzeti v zakup.

Ne drobtinice, ne kos kruha, čas je za pravo kosilo.

Želim ti lepi dan. Z razumevanjem.

hope

Igor, nikar v molk, poj vesele ali žalostne, le peti ne prenehaj! Morda pa je čas, da začneš peti o kakšni mimoidoči ali prihajajoči, kajti včasih je treba koga pustiti tam kjer je, če noče naprej in se zatika v tisoče izgovorov.

Ni dovolj imeti rad drugega, radi moramo imeti tudi sebe.

Objem, dragi pesnik in komaj čakam na tvojo novo poezijo.

Lp

Irena

Igor, pogrešam, resnično močno pogrešam, tvojo poezijo!

Lp, Jošt Š.

Še nekaj nas je, Igor, ki te pogrešamo!

Lp

Irena

Menim, da besede v pesmi ne pomenijo tišine v smislu, da bi Igor prenehal pisati. Morda je spoznal, da v nekaterih stvareh, ki so zelo pomembne za njegovo življenje, so del življenja, s katerimi diha in si polni baterije, ne morejo biti več takšne kot so bile in zato je potrebna tišina in nenazadnje predelati v sebi tisto, kar najbolj boli. Ja, fajn je modrovati, če se ne dogaja tebi, vendar tišina še kako kliče po dihu, glasu, kriku in želi, da se besede, ki bodo morda drugače povedane, prelijejo na papir. To ti naj bo vzpodbuda za stopiti korak naprej, a še vedno Biti to kar si. Sem malo zapletla, upam pa, da ne razumljena.

lp, ajda