Na različitim nivoima
Proslavljamo godišnjicu
Samoće
Stogodišnjicu
Pitanje je samo koju
Nebo je prepuno
Letećih prasića
Ljubičastih
Ružičastih
I plavih
Kreću se u različitim pravcima
Bez ikakvog plana
I skičeći podvriskuju
Od sreće
Ili od straha
Straha od visine
Straha od letenja
Straha od sreće
Straha
Da će ponovo
Stotinu godina trebati
Da im izrastu krila
Ne znaju da će
U svakom slučaju
Prizemljiti
I ostati
U Markesovoj prašumi
Zgodovina se vrti v krogu, samo prašičji repki se njenim potomcem spreminjajo. Super si spesnil vizijo.
Lp A
I ovo je poslednja pesma koju objavljujem na ovom portalu.
Više nema ni svrhe, ni smisla
Lep pozdrav svim članovima, Uredništvu, i ljubiteljima poezije. Milen
Milen,
resnično odlična pesem. Sem prebrala počasi in res je lepa, le zakaj se na tak način
tako često počutim. In iz dobre poezije si, ne beži proč od nje, vsakič ko....odkrito zaboli, zato pa pišemo...Roko v pinkalo in lepo naprej.
Pozdrav poetu,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!