Poslavljamo se s širokimi luknjami na obrazu,
ker se bomo kmalu spet srečali,
si nazdravljali z ledom v viskiju,
se bohotili z lisicami okrog vratu
vsako leto bodo bolj košate,
ker nam bo šlo vsako leto boljše
krivulje grafov bomo vlekli v desni kot zgoraj
in preproge bodo vse mehkejše
nihče ne vizionira ruševin,
jop pretankih za zimo in hiš brez fasad
nespametni tisti, ki so zlatim ribam
šepetali o hladnih nočeh in praznih pladnjih
in zdaj tavajo pod našimi babilonskimi stolpi s protipotresno gradnjo
se mar nikoli ne močijo z meteorskim dežjem,
da bi jim krenilo na bolje,
znamo reči ob kaminu in vinu iz Francije,
zadovoljni, da vsaj mi vemo, kako se življenju streže
Sita vrana lačni ne verjame ... babilonski stolp je tokrat zagledan v smislu nezmožnosti razumevanja; različni jeziki, ki jih govorimo, ne izhajajo zgolj iz nacionalnosti, ampak (predvsem) iz imovine in imenitnosti ... čestitke,
Ana
Hvala za podčrtanko, pregovor pa povsem zajame bistvo povedanega. :)
Lep pozdrav, Tadeja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TadejaL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!